Archive for the ‘Izlet’ Category

Dolina Kolpe

maj 12, 2008

10.5.2008

V petek smo razmišljali ali čmo odpeketati z AD kam. Šele zvečer smo bili gotovi, da nekam gremo. Bilo je prepozno, da bi se odpravili že takrat. Odločili smo se, da gremo zelo blizu samo na izlet, in sicer na Kolpo. Pot nas je vodila preko Metlike, Gribelj, Adlešičev, Vinice, Starega trga ob Kolpi do Prelesja. V Prelesju smo se ustavili ob kampu, kjer smo pojedli kosilo in sprehodili najmlajšega, da je oddremal svojo enoto.

Najlepši del doline Kolpe (od Prelesja do Vasi) pa smo pustili za drugič.

Mama Denver se je preizkusila v vožnji in se odlično odrezala, saj je dobila najslabši možni del poti (zelo vijugast in razgiban makadam).

Dan smo zaključili na Gornji Paki 4, kjer smo pomalicali.

Pula

maj 12, 2008

Pula, 11.-13.4.2008

Odločili smo se, da bomo skočili malo na morje. Po prebiranju foruma se je ata Denver odločil, da jo pihnemo do Pule. Pot na jug je potekala kar gladko, preko Ljubljane do Kopra, prek Šmarij v hrvaško Istro. Istrski Y je prav v redu cesta, sicer verjetno poddimenzionirana za poletni čas. Cestnina za avtodom je 20 HRK.

V Puli smo se namestili v kampu Stoja. Zelo lep kamp, ki ima sistem parcel, te pa so razdeljene v 3 kategorije. Mi smo izbrali kar najdražjo.

Naslednji dan smo se peš odpravili v mesto (3 km). Samo mestno jedro je kar urejeno, sicer pa smo imeli občutek, da ljudje sploh ne skrbijo za svoje hiše/stavbe. Na kar precej hišah odpada omet.

Popoldne nas je prišla pogledat Alja (od babi Nine sestrična) s svojim vnukom Matejem in prijateljico Gorano. Malo smo se sprehodili po mestnem kopališču in kasneje odšli k njej.

Naslednji dan nas je Alja povabila na kosilo, ki je bilo zelo okusno. Po kosilu pa smo se odpravili domov. Pot nazaj pa je bila kar naporna, saj je naš Maks bil tako utrujen, da sploh ni mogel zaspati drugače kot pri mamici na zizi. Potovali smo kar 5 ur.

Prva drive & night

marec 11, 2008

Koristno smo združili s prijetnim in se odpravili v Graz v Ikeo po nakupih. Tokrat za našo hišo na kolesih. Pot je potekala brez težav. Mladi Denverček je drnjohal skoraj celo pot, starša pa sta končno uživala v prvi daljši vožnji z zverinico.

Dejansko je čisto drugače, ko kreneš na pot. Šele takrat se vidi, kako in kaj avtodom obratuje. Recimo, probleme smo imeli s toplo vodo, a je ata Matija na koncu težavo rešil. Naslednjič bomo že bolje vedeli, kam naj kaj odložimo, katere omarice naj bodo od Maksa itd.

Pred Ikeo smo se pripeljali popoldne, na hitro oblezli trgovino – Maksi je bil že precej zaspan in posledično sitkan – zelo ga je motil zvok posodja in smo ta oddelek skoraj pretekli. Je bilo pa že ful boljše kot zadnjič, ko smo bili tukaj. Zadnjič sploh ni mogel zaspat in smo ga morali imeti mnogo po rokah (dobro, da sta bili obe babici z nami). Ko smo z zaključili z nakupom, smo se odpravili še v Spar in na koncu na sprehod po naselju razstavljenih montažnih hiš (baje eno največjih v tem delu Evrope). Glede na to, da smo navdušenci nad montažkami, je bil ta sprehod superski. Žal je bilo vse že zaprto.

Ob 20h smo bili sparkirani na Ikea parkingu in tako zaključili dan – Maks je pojedel in zaspal, midva sva pa splezala v alkoven. Si človek ne bi mislil, kako je prostoren. Ker je Maks imel precej rahel spanec in je potreboval podajalca dude ob sebi, sta z očijem zamenjala mesti. Zjutraj je bil zraven nas še en slovenski AD :) Vstali smo pred osmo in nam nikakor ni bilo jasno, zakaj je že toliko ljudi sparkiranih – trgovina se še najmanj pol ure ne odpre. Aaaa, seveda – Balkaniada! Ej, nikol več nas ne spraviš sem v soboto! Never ever again!

Na poti domov pa smo se borili z vetrom: Emma je dirjala po tem delu Evrope in po poročilih smo izvedeli (šele doma), da je bilo 10 mrtvih. Ojej. Veter je bil pa res močan: pihal je direktno proti nam in nas zaviral: iz 100 na 70!